Po poklicu sem vzgojiteljica in imam vsak dan tudi stik z glasbo, ki jo imajo otroci nadvse radi. Najbolj so navdušeni takrat, ko v roke vzamem kitaro in skupaj zapojemo. Kitara me dejansko spremlja že od malih nog. Moj učitelj je bil Denis Kokalj, ki mi je poleg glasbenega znanja dal tudi tisto, kar je še neskončno bolj pomembno – to je ljubezen do glasbe, ki me od tedaj dalje vedno spremlja in mi bogati moje življenje.

Ko sem bil v srednji šoli, sem v razredu med puncami veljal za hudega frajerja, ker sem igral bas kitaro in ker smo imeli fantje na šoli tudi svoj bend, s katerim smo nastopali na številnih prireditvah in zabavah. Kitara me je navduševala že zelo zgodaj, zato so mi starši izpolnili željo in mi kupili kitaro in omogočili, da sem se igranja na inštrument učil pri profesorju Kokalju. Poleg klasične kitare me je vse bolj vleklo tudi k bas kitari. Tudi za ta inštrument sem znanje pridobival pri istemu profesorju, s katerim se še danes pogosto srečava.

Sem Jasna in imam tri majhne otroke, ki zahtevajo ogromno mojega časa in energije. Veliko stvari počnemo skupaj, skoraj najraje od vsega pa zaključimo dan s glasbo. Otroci že poznajo številne otroške pesmice, ki jih skupaj prepevamo. Najbolj pa so navdušeni takrat, ko vzamem iz omare ukulele in nanj zaigram. Ukulele sem dobila za deseti rojstni dan od moje babice. Mislila sem, da je to bolj kot ena igrača, na katero bom naučila zabrenkati kakšno pesmico. Starši so hitro spoznali, da potrebujem strokovno pomoč in začela sem obiskovati učne ure pri profesorju Denisu Kokalju. Znal me je navdušiti in me je vzpodbujal tudi takrat, ko mi ni šlo najbolje, Res je bil odličen pedagog, za kar sem mu še danes hvaležna